Potenje je naravna funkcija našega telesa – telo se namreč na ta način želi ohladiti. Potimo se torej vsi ljudje, še posebej takrat, ko se ukvarjamo z neko fizično dejavnostjo (npr. šport) ali ko je zunaj zelo vroče. Nekateri ljudje pa se prekomerno potijo, kar pomeni, da se jim potne kapljice pojavijo tudi takrat, ko tega ne bi pričakovali, denimo ob zmernih zunanjih temperaturah ali celo, ko telo miruje. To zna biti zelo moteče in lahko povzroča hude težave, a na srečo se da pomagati, torej omiliti ali do neke mere celo povsem odpraviti prekomerno potenje – v tem članku vam bomo podali nekaj koristnih nasvetov za tovrstno težavo, še prej pa bomo pogledali, zakaj sploh nastane pot.
Zakaj se potimo?
V našem telesu imamo veliko vrst žlez, med njimi so tudi žleze znojnice, ki izločajo pot. Kot že rečeno, je potenje naravna funkcija, s pomočjo katere se želi naše telo ohladiti. Če boste recimo športno aktivni ali se boste izpostavljali močnemu poletnemu soncu, bodo možgani takoj, ko bo vaša telesna temperatura višja od 37 °C to sporočili žlezam znojnicam in te bodo skozi pore izločile pot oz. znoj. Pot izhlapeva iz našega telesa in na ta način »vpije« odvečno toplotno energijo iz našega telesa in ga ohladi. Pot se največkrat pojavlja pod pazduhami, na dlaneh in na obrazu, tudi na podplatih, skratka povsod, kjer imamo žleze znojnice. Svež pot je povsem brez vonja, neprijeten vonj dobi šele, ko se pojavijo bakterije, ki začnejo presnavljati beljakovine in lipide, ki jih vsebuje znoj.
Za potenje sta odgovorni dve vrsti žlez znojnic, in sicer ekrine in apokrine; prve so aktivne le pri potenju, ki nastane zaradi toplote (visoka temperatura ali fizična aktivnost), oboje pa delujejo v t. i. čustveno obremenjenih situacijah (stres in podobno). Apokrine žleze tvorijo pot, ki je bogat z beljakovinami in lipidi, zato povzročajo neprijeten vonj.
Na to, koliko oz. kako močno se bomo potili v veliki meri vpliva naša genetika, ki določa koliko žlez bomo imeli v telesu in na katerih mestih bodo, vseeno pa z nekaterimi dejavniki tudi sami vplivamo na potenje – to so:
- Fizična aktivnost
- Podnebje (živimo nekje, kjer je zelo vroče, ali na severu, kjer prevladujejo nizke temperature)
- Stres in nervoza
- Hormonske spremembe (puberteta, nosečnost, menopavza)
- Nekatere vrste presnovnih bolezni (diabetes mellitus, oslabljena funkcija ščitnice)
- Droge, alkohol, nikotin, kava, začinjena ali zelo vroča hrana
Če se potite tudi takrat, ko na vas ne vpliva nobeden izmed naštetih dejavnikov, je zelo verjetno, da trpite za prekomernim potenjem, imenovanim tudi hiperhidroza.
Vrsti hiperhidroze
Obstajata dve vrsti hiperhidroze: če prekomerno potenje prizadene predvsem določene dele telesa, kot so dlani, stopala, obraz in pazduhe, govorimo o primarni (idiopatični) oz. fokalni hiperhidrozi; sekundarna hiperhidroza pa nastane kot simptom nekega zdravstvenega stanja.
Primarna hiperhidroza naj bi bila genetsko pogojena, prizadene pa le zdrave ljudi, in sicer ob začetku pubertete ter vrh doseže okoli dvajsetega oz. tridesetega leta. Za sekundarno hiperhidrozo pa obstaja več vzrokov, recimo:
- Parkinsonova bolezen
- Povečano delovanje ščitnice
- Debelost
- Nosečnost
- Menopavza
- Diabetes
- Srčne bolezni itd.
Prekomerno potenje sicer ni zdravstveno nevarno, a vendar lahko ljudje zaradi tega občutijo zadrego pred ljudmi, obremenitev ali celo izčrpanost, prav tako se lahko zaradi prekomernega potenja razvijejo različna psihološka stanja, denimo depresija in aksioznost, predvsem kot posledica (pre)velike zadrege v družbi.
Težave, ki jih povzroči prekomerno potenje
Kot že omenjeno, zna biti prekomerno potenje moteče za posameznika in lahko povzroči celo različna psihološka stanja. A hiperhidroza je zelo moteča tudi s čisto praktičnega vidika – pogosto prhanje in preoblačenje tekom dneva vam vzame kar nekaj časa, ki bi ga lahko kako drugače porabili, rokovanje z osebami je lahko neprijetno, zadrega se lahko pojavi tudi v situacijah, ko morate sleči vrhnja oblačila, hiperhidroza je lahko celo tako moteča, da se nekateri odpovedo športnim aktivnostim. Tudi povsem običajne stvari, denimo tipkanje po tipkovnici ali telefonu lahko predstavlja veliko težave, predvsem v primeru, če se vam hiperhidroza pojavi na dlaneh. Vse našteto lahko privede do tega, da se prizadeta oseba povsem umakne iz družbe.
Rešitve za prekomerno potenje
Ker je potenje naravna funkcija telesa, zdravila, ki bi povsem zaustavilo potenje, ni. Na srečo vseh, ki trpijo za hiperhidrozo, pa obstajajo različne možnosti, ki lahko ublažijo njene simptome. Za hiperhidrozo obstajajo tako kirurške kot tudi nekirurške metode, med sabo pa se razlikujejo glede na stroške, stranske učinke in učinek trajanja; večini je skupno to, da delujejo na živce, ki stimulirajo žleze znojnice. Preden pa začnete s kakršnim koli zdravljenjem, se morate posvetovati z zdravnikom!
Prvi ukrep zoper prekomerno potenje je seveda uporaba antitranspirantov (tudi antiperspirantov) – to je najmanj intenziven in zgolj kozmetičen način uravnavanja potenja. Njihova glavna sestavina so aluminijeve soli, tovrsten ukrep pa je učinkovit pri prekomernem potenju pod pazduhami. Aluminijeve soli začasno zamašijo kanal žleze znojnice in na ta način zmanjšajo izločanje potu – brez skrbi, ta zamašitev je povsem neškodljiva.
Prekomerno potenje se lahko zdravi tudi dermatološko, in sicer na več načinov; kot prvega bi omenili botoks tipa A – tovrstne injekcije zmanjšajo močno potenje pod pazduhami, saj živcem preprečijo, da bi žleze znojnice spodbudili k delovanju. Iontoforeza »vnese« ione v kožo s pomočjo električnega toka, s čimer začasno izklopimo žleze znojnice – ta postopek je primeren za zdravljenje primarne hiperhidroze na dlaneh in stopalih. V resnejših primerih se lahko izvede tudi kirurški poseg na ščitnici. Kirurški in laserski postopki temeljijo na tem, da iz telesa odstranijo signal, ki telesu sporoča, naj se prekomerno poti. Zdravite se lahko tudi z antiholinergičnimi zdravili, a slaba stran njih je, da imajo močne stranske učinke – tovrstno zdravljenje se običajno uporablja zoper sekundarno hiperhidrozo, deluje pa tako, da se blokira delovanje nevrotransmiterjev, kar prepreči stimulacijo žlez znojnic. Nekaterim ljudem sta pri prekomernem potenju pomagali tudi psihoterapija in sprostitvene tehnike.
Sicer pa lahko že z majhnimi spremembami življenjskega sloga zmanjšate hiperhidrozo. Poskrbite lahko, da:
- Se boste izogibali močnemu soncu
- Ne boste uživali (pre)močno začinjene hrane, alkohola ali kave
- Boste nosili oblačila, na katerih potenje ne bo tako zelo vidno
- Uporabljali oblačila iz naravnih vlaken (npr. bombaž)
- Uporabljali ščitnike za pazduhe, ki dodatno vpijajo pot
Potimo se torej prav vsi ljudje in to je povsem naravno, težava nastopi le, ko se pojavi prekomerno potenje, ki ima lahko številne negativne posledice na življenje posameznika, nenazadnje lahko privede celo do izključitve iz družbenega življenja. Poznamo primarno in sekundarno prekomerno potenje, imenovano tudi hiperhidroza; prva oblika je genetsko pogojena, druga pa je posledica predhodnih bolezenskih stanj, vseeno pa imamo sami oz. naš življenjski slog kar veliko vlogi pri tem, koliko oz. kako močno se bomo potili. Hvala bogu se lahko dandanes posamezniki, ki trpijo za hiperhidrozo poslužijo različnih tehnik, tako kirurških kot tudi nekirurških, ki olajšajo ali celo trajno preprečijo močno potenje.